POVZROČITELJ POLIGONALNE PEGAVOSTI JAGODNIH LISTOV - XANTHOMONAS CAMPESTRIS PV. FRAGARIAE

Bolezenska znamenja in biologija

Prva znamenja bolezni se pokažejo na spodnji strani listov kot majhne, svetlozelene, vodene pege. Pege so prosojne, kadar jih gledamo s transmisivno svetlobo in temno zelene pri reflektivni svetlobi. To je poleg eksudata prepoznaven simptom te bolezni. Kasneje tudi na zgornji strani lista vidimo nepravilne, različno velike rdečkasto rjave pege, ki nekrotizirajo in so neprosojne pri transmisivni svetlobi. Okrog peg lahko opazimo tudi klorotični sij. V tej fazi simptome težko razlikujemo od običajne listne pegavosti, ki jo povzroča gliva Mycosphaerella fragariae in listnega ožiga, katere povzročitelj je Diplocarpon earliana. Parazit okuži tudi listne peclje, stolone in cvet. Navadno se vzdolž listnih žil pojavijo klorotična območja parenhimskega tkiva, ki odmira. Napaden pecelj se zgrbanči in se črno obarva, sledi tudi odmiranje listov. Bakterija se širi po prevodnem sistemu in povzroča sistemično okužbo. Pri anatomskem prerezu obolelega dela lista pod mikroskopom lahko opazimo bakterije, ki difundirajo kot oblaček iz tkiva v vodno kapljico. Na obolelem delu je v vlažnem vremenu tudi bakterijski eksudat, ki se v sušnejših razmerah posuši v belkast, luskast film.

Epidemiološko - ekološke značilnosti

Bakterija okuži le predstavnike iz rodu Fragaria. Inkubacijska doba traja 4 do 10 dni. Parazit prezimi v odmrlih okuženih listih. Namakanje pospešuje širjenje bolezni.

Varstvo

Glede na to, da gnojenje in namakanje povečuje občutljivost jagod na bakterije je potrebno to prilagoditi razmeram. V kemičnem varstvu zaenkrat še ni proučenih možnosti.

Pomembno je preventivno pregledovanje rastlin, odstranjevanje obolelih ter uničevanje rastlinskih ostankov. Uporaba zdravega sadilnega materiala.

Besedilo: BTF-Agronomija